Ocena OECD vprašanj priseljevanja na Islandiji

Število priseljencev se je v zadnjem desetletju sorazmerno najbolj povečalo na Islandiji od vseh držav OECD. Kljub zelo visoki stopnji zaposlenosti je naraščajoča stopnja brezposelnosti med priseljenci skrb vzbujajoča. Vključevanje priseljencev mora biti višje na dnevnem redu.

Ocena OECD, Evropske organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj, o vprašanju priseljencev na Islandiji je bila predstavljena na novinarski konferenci v Kjarvalsstaðirju 4. septembra. Posnetke tiskovne konference si lahko ogledate tukaj na spletni strani tiskovne agencije Vísir . Prosojnice s tiskovne konference najdete tukaj .

V oceni OECD je izpostavljenih več zanimivih dejstev glede priseljevanja na Islandijo. Ti vključujejo naslednje:

• Število priseljencev se je v zadnjem desetletju sorazmerno najbolj povečalo na Islandiji od vseh držav OECD.
• Priseljenci na Islandiji so razmeroma homogena skupina v primerjavi s stanjem v drugih državah, okoli 80 % jih prihaja iz Evropskega gospodarskega prostora (EGP).
• Zdi se, da je odstotek ljudi, ki prihajajo iz držav EGP in se naselijo na Islandiji, višji kot v mnogih drugih zahodnoevropskih državah.
• Vladne politike in ukrepi na področju priseljevanja so bili doslej osredotočeni predvsem na begunce.
• Stopnja zaposlenosti priseljencev na Islandiji je najvišja med državami OECD in celo višja od stopnje zaposlenosti domačinov na Islandiji.
• Obstaja majhna razlika v udeležbi priseljencev v delovni sili na Islandiji glede na to, ali prihajajo iz držav EGP ali ne. Toda naraščajoča brezposelnost med priseljenci je skrb vzbujajoča.
• Veščine in sposobnosti priseljencev se pogosto ne uporabljajo dovolj dobro. Več kot tretjina visoko izobraženih priseljencev na Islandiji dela na delovnih mestih, ki zahtevajo manj spretnosti, kot jih imajo.
• Jezikovno znanje priseljencev je v mednarodni primerjavi slabo. Odstotek tistih, ki trdijo, da dobro poznajo snov, je pri nas najnižji med državami OECD.
• Izdatki za poučevanje islandščine za odrasle so precej nižji kot v primerjalnih državah.
• Skoraj polovica priseljencev, ki so imeli težave pri iskanju dela na Islandiji, kot glavni razlog navaja pomanjkanje znanja islandskega jezika.
• Obstaja močna povezava med dobrimi veščinami v islandščini in zaposlitvenimi možnostmi na trgu dela, ki ustrezajo izobrazbi in izkušnjam.
• Učni uspeh otrok, ki so bili rojeni na Islandiji, vendar imajo starše iz tujine, je razlog za zaskrbljenost. Več kot polovica se jih v raziskavi PISA odreže slabo.
• Otroci priseljencev potrebujejo islandsko podporo v šoli, ki temelji na sistematičnem in doslednem ocenjevanju njihovega jezikovnega znanja. Takšna ocena danes na Islandiji ne obstaja.

OECD je pripravil številna priporočila za korektivne ukrepe. Nekatere izmed njih si lahko ogledate tukaj:

• Več pozornosti je treba nameniti priseljencem iz regije EGP, saj so velika večina priseljencev na Islandiji.
• Vključevanje priseljencev mora biti višje na dnevnem redu.
• Zbiranje podatkov o priseljencih na Islandiji je treba izboljšati, da bo mogoče bolje oceniti njihov položaj.
• Kakovost islandskega poučevanja je treba izboljšati in povečati njegov obseg.
• Izobrazbo in spretnosti priseljencev je treba bolje uporabiti na trgu dela.
• Treba je obravnavati diskriminacijo priseljencev.
• Izvesti je treba sistematično ocenjevanje jezikovnih sposobnosti otrok priseljencev.

Celotno poročilo najdete tukaj.

Ministrstvo za socialne zadeve in delo je decembra 2022 zaprosilo OECD za izvedbo analize in ocene stanja priseljenskih vprašanj na Islandiji. To je prvič, da je OECD izvedel takšno analizo v primeru Islandije.

Analiza je bila zasnovana v podporo oblikovanju prve islandske celovite politike priseljevanja . Sodelovanje z OECD je bilo pomemben dejavnik pri oblikovanju politike.

Guðmundur Ingi Guðbrandsson, minister za socialne zadeve in delo, pravi, da je sedaj, ko Islandija dela na svoji prvi celoviti politiki o priseljencih, "pomembno in dragoceno pridobiti oči OECD za to vprašanje." Minister je poudaril, da bi morala to neodvisno presojo opraviti OECD, saj ima ta organizacija na tem področju veliko izkušenj. Minister pravi, da je "nujno na temo pogledati v globalnem kontekstu" in da bo ocena koristna.

Poročilo OECD v celoti najdete tukaj.

Spretnosti in vključevanje priseljencev in njihovih otrok na trg dela na Islandiji