Pravice delavcev

• Plače morajo biti v skladu s kolektivnimi pogodbami.
• Delovni čas ne sme biti daljši od delovnega časa, ki ga dovoljuje zakon in kolektivna pogodba.
• Tudi različne oblike plačanega dopusta morajo biti v skladu z zakonom in kolektivnimi pogodbami.
• Plače morajo biti izplačane med dopustom zaradi bolezni ali poškodbe, zaposleni pa mora ob izplačilu plač prejeti plačilno listo.
• Delodajalci morajo plačevati davke na vse plače in ustrezne odstotke ustreznim pokojninskim skladom in sindikatom delavcev.
• Na voljo so nadomestila za brezposelnost in druga finančna podpora, delavci pa lahko zaprosijo za odškodnino in rehabilitacijsko pokojnino po bolezni ali nesreči.

Več o svojih pravicah in obveznostih najdete tukaj.

Islandska konfederacija dela (ASÍ) vodi zelo informativno spletno stran za ljudi, ki so novi na trgu dela na Islandiji. Stran je v številnih jezikih.

Spletna stran vsebuje na primer informacije o osnovnih pravicah tistih na trgu dela, navodila, kako najti svoj sindikat, informacije o tem, kako se pripravijo plačilne liste in uporabne povezave za zaposlene na Islandiji.

S spletnega mesta je mogoče poslati vprašanja na ASÍ, po želji tudi anonimna.

Tukaj lahko najdete brošuro (PDF) v številnih jezikih, ki je polna koristnih informacij: Delo na Islandiji?

Zakon o enakem obravnavanju na trgu dela št. 86/2018 izrecno prepoveduje vsako diskriminacijo na trgu dela. Zakonodaja prepoveduje vse oblike diskriminacije na podlagi rase, narodnosti, vere, življenjske naravnanosti, invalidnosti, zmanjšane delovne sposobnosti, starosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja ali spolnosti.

Zakonodaja je neposredno posledica Direktive 2000/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih pravilih enakega obravnavanja na trgu dela in v gospodarstvu.

Z opredelitvijo jasne prepovedi diskriminacije na trgu dela nam je omogočeno spodbujanje enakih možnosti aktivne udeležbe na islandskem trgu dela in preprečevanje oblik socialne izolacije. Poleg tega je cilj takšne zakonodaje preprečiti, da bi se v islandski družbi ukoreninila razdeljena rasna zasluga.

Splošno pravilo je, da otroci ne smejo delati. Otroci, ki se šolajo obvezno, se lahko zaposlujejo le pri lažjih delih. Otroci, mlajši od trinajst let, se lahko udeležujejo kulturno-umetniških prireditev ter športnih in reklamnih del le z dovoljenjem Uprave RS za varstvo pri delu.

Otroci, stari od 13 do 14 let, so lahko zaposleni pri lažjih delih, ki se ne štejejo za nevarna ali fizično zahtevna. Tisti, stari od 15 do 17 let, lahko med šolskimi počitnicami delajo do osem ur na dan (štirideset ur na teden). Otroci in mladostniki ne smejo delati ponoči.

Vsi prejemniki plače imajo v prazničnem letu (od 1. maja do 30. aprila) pravico do približno dveh dni plačanega dopusta za vsak mesec polne zaposlitve. Letni dopust se večinoma izrabi med majem in septembrom. Pravica do minimalnega dopusta je 24 dni na leto glede na zaposlitev za polni delovni čas. Zaposleni se posvetujejo s svojim delodajalcem glede višine zasluženega dopusta in kdaj naj si vzamejo dopust.

Delodajalci nakažejo najmanj 10,17 % plače na ločen bančni račun, registriran na ime vsakega zaposlenega. Ta znesek nadomešča plačo, ko zaposleni vzame čas za odsotnost z dela zaradi dopusta, večinoma poleti. Če zaposleni na tem računu ni zbral dovolj za v celoti financiran dopust, lahko še vedno vzame najmanj 24 dni dopusta v dogovoru z delodajalcem, del pa je dopust brez plačila.

Če delavec zboli med poletnim dopustom, se bolniške dni ne štejejo kot dnevi dopusta in se ne odštejejo od števila dni, do katerih je delavec upravičen. Če do bolezni pride med dopustom, mora delavec ob vrnitvi na delo predložiti potrdilo o zdravstvenem stanju svojega zdravnika, zdravstvene ambulante ali bolnišnice. Delavec mora dneve, ki mu ostanejo zaradi takega pojava, izkoristiti do 31. maja naslednjega leta.

Delovni čas ureja posebna zakonodaja. To delavcem omogoča določen čas počitka, odmor za malico in kavo ter zakonsko določene počitnice.

Če zaradi bolezni ne morete na delo, imate določene pravice do plačane bolniške odsotnosti. Če želite biti upravičeni do plačane bolniške odsotnosti, morate vsaj en mesec delati pri istem delodajalcu. Z vsakim dodatnim mesecem zaposlitve zaposleni zaslužijo dodaten znesek obračunane plačane bolniške odsotnosti. Običajno ste vsak mesec upravičeni do dveh plačanih dni bolniške odsotnosti. Zneski se med različnimi področji zaposlovanja na trgu dela razlikujejo, vendar so vsi dobro dokumentirani v kolektivnih pogodbah o plačah.

Če je zaposleni odsoten z dela zaradi bolezni ali nesreče dlje, kot je upravičen do plačanega dopusta/plače, lahko zaprosi za izplačilo dnevnic iz bolniškega sklada svojega sindikata.

Tisti, ki med boleznijo ali zaradi nezgode niso upravičeni do dohodka, so lahko upravičeni do dnevnic za bolniško odsotnost.

Zaposleni mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• Bodite zavarovani na Islandiji.
• Biti popolnoma nezmožen najmanj 21 zaporednih dni (nezmožnost potrdi zdravnik).
• So prenehali opravljati svoje delo ali so imeli zamude pri študiju.
• Prenehali prejemati dohodek od plače (če je bil).
• Biti star 16 let ali več.

Elektronska vloga je na voljo na portalu pravic na spletni strani islandskega zdravstvenega zavarovanja.

Izpolnite lahko tudi vlogo (dokument DOC) za nadomestilo za primer bolezni in jo vrnete islandskemu zdravstvenemu zavarovanju ali predstavniku okrožnih komisarjev zunaj glavnega mesta.

Znesek nadomestil za bolniško odsotnost iz islandskega zdravstvenega zavarovanja ne dosega nacionalne življenjske ravni. Prepričajte se tudi o pravici do plačila vašega sindikata in finančne pomoči vaše občine.

Preberite več o nadomestilih v primeru bolezni na island.is

Upoštevajte:

• Nadomestila za primer bolezni se ne izplačujejo za isto obdobje kot rehabilitacijska pokojnina iz državnega zavoda za socialno varnost.
• Nadomestila za primer bolezni se ne izplačujejo za isto obdobje kot nadomestila za nezgode iz islandskega zdravstvenega zavarovanja.
• Nadomestila za primer bolezni se ne izplačujejo vzporedno z izplačili iz sklada za porodniški/očetovski dopust.
• Nadomestila za primer bolezni se ne izplačujejo vzporedno z nadomestili za brezposelnost, ki jih izda Direktorat za delo. Lahko pa obstaja pravica do nadomestil za primer bolezni, če so nadomestila za brezposelnost preklicana zaradi bolezni.

Rehabilitacijska pokojnina je namenjena tistim, ki so zaradi bolezni ali nezgode nezmožni za delo in so v rehabilitacijskem programu z namenom vrnitve na trg dela. Glavni pogoj za pridobitev pravice do rehabilitacijske pokojnine je udeležba v določenem rehabilitacijskem programu pod nadzorom strokovnjaka, s ciljem ponovne vzpostavitve sposobnosti za vrnitev na delo.

Več informacij o rehabilitacijski pokojnini najdete na spletni strani Uprave za socialno zavarovanje . Podatke lahko zahtevate preko tega obrazca .

Izplačilo plače mora biti dokumentirano na plačilni listi. Plačilni list mora jasno navajati plačani znesek, formulo, uporabljeno za izračun zneska prejete plače, in vse zneske, ki so bili odtegnjeni ali prišteti k plači zaposlenega.

Zaposleni lahko vidi informacije v zvezi s plačili davkov, plačilom dopusta, plačilom nadur, neplačanim dopustom, pristojbinami za socialno zavarovanje in drugimi elementi, ki lahko vplivajo na plače.

Pregled davkov, davčnih olajšav, davčne kartice, davčnih napovedi in drugih z davki povezanih zadev na Islandiji najdete tukaj.

Včasih se od ljudi zahteva, da dela, ki ga opravljajo, ne prijavijo za davčne namene. To je znano kot „delo na črno“. Delo na črno se nanaša na vse plačane dejavnosti, ki niso prijavljene oblastem. Delo na črno je nezakonito in negativno vpliva tako na družbo kot na ljudi, ki v njem sodelujejo. Ljudje, ki delajo na črno, nimajo enakih pravic kot ostali delavci, zato je pomembno poznati posledice neprijave dela.

Za delo na črno so predvidene kazni, saj se uvršča med davčne utaje. Posledica je lahko tudi neizplačilo plač po kolektivnih pogodbah. Prav tako je težko od delodajalca zahtevati neizplačano plačo.

Nekateri ljudje to vidijo kot koristno možnost za obe strani – delodajalec izplačuje nižjo plačo, zaposleni pa prejme višjo plačo brez plačila davkov. Zaposleni pa ne pridobijo pomembnih delavskih pravic, kot so pokojnina, nadomestilo za primer brezposelnosti, dopust ipd. Prav tako niso zavarovani za primer nezgode ali bolezni.

Neprijavljeno delo prizadene narod, saj država prejema manj davkov za izvajanje javnih storitev in služenje svojim državljanom.

Vloga ASÍ je promovirati interese svojih sestavnih zvez, sindikatov in delavcev z zagotavljanjem vodenja z usklajevanjem politik na področjih zaposlovanja, sociale, izobraževanja, okolja in trga dela.

Konfederacijo sestavlja 46 sindikatov splošnih delavcev na trgu dela. (Na primer pisarniški in maloprodajni delavci, mornarji, gradbeni in industrijski delavci, električarji in različni drugi poklici v zasebnem sektorju in delu javnega sektorja.)

O ASÍ

Islandsko delovno pravo

Islandski trg dela

Oglejte si to brošuro, ki jo je pripravila ASÍ (Islandska konfederacija dela), če želite izvedeti več o svojih delovnih pravicah na Islandiji.