Pravice delavcev

• Plače morajo biti v skladu s kolektivnimi pogodbami o plačah.
• Delovni čas ne sme biti daljši od delovnega časa, ki ga dovoljujejo zakon in kolektivne pogodbe.
• Različne oblike plačanega dopusta morajo biti v skladu tudi z zakonom in kolektivnimi pogodbami.
• Plače je treba izplačati med bolniškim ali poškodbenim dopustom, zaposleni pa mora ob izplačilu plače prejeti plačilno listo.
• Delodajalci morajo plačevati davke od vseh plač in ustrezne odstotke prispevkov ustreznim pokojninskim skladom in sindikatom delavcev.
• Na voljo so nadomestila za brezposelnost in druga finančna podpora, delavci pa lahko zaprosijo za odškodnino in rehabilitacijsko pokojnino po bolezni ali nesreči.
• V skladu z Zakonom o enakem statusu in enakih pravicah žensk in moških je vsaka diskriminacija na podlagi spola prepovedana.

Enakost na trgu dela.

Več o svojih pravicah in obveznostih izveste tukaj.

Islandska konfederacija dela (ASÍ) vodi zelo informativno spletno stran za ljudi, ki so novi na trgu dela na Islandiji. Stran je v številnih jezikih.

Spletna stran vsebuje na primer informacije o osnovnih pravicah tistih na trgu dela, navodila, kako najti svoj sindikat, informacije o tem, kako se pripravijo plačilne liste in uporabne povezave za zaposlene na Islandiji.

S spletnega mesta je mogoče poslati vprašanja na ASÍ, po želji tudi anonimna.

Tukaj lahko najdete brošuro (PDF) v številnih jezikih, ki je polna koristnih informacij: Delo na Islandiji?

Zakon o enakem obravnavanju na trgu dela št. 86/2018 izrecno prepoveduje vsako diskriminacijo na trgu dela. Zakonodaja prepoveduje vse oblike diskriminacije na podlagi rase, narodnosti, vere, življenjske naravnanosti, invalidnosti, zmanjšane delovne sposobnosti, starosti, spolne usmerjenosti, spolne identitete, spolnega izražanja ali spolnosti.

Zakonodaja je neposredno posledica Direktive 2000/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta o splošnih pravilih enakega obravnavanja na trgu dela in v gospodarstvu.

Z opredelitvijo jasne prepovedi diskriminacije na trgu dela nam je omogočeno spodbujanje enakih možnosti aktivne udeležbe na islandskem trgu dela in preprečevanje oblik socialne izolacije. Poleg tega je cilj takšne zakonodaje preprečiti, da bi se v islandski družbi ukoreninila razdeljena rasna zasluga.

Splošno pravilo je, da otroci ne smejo delati. Otroci, ki se šolajo obvezno, se lahko zaposlujejo le pri lažjih delih. Otroci, mlajši od trinajst let, se lahko udeležujejo kulturno-umetniških prireditev ter športnih in reklamnih del le z dovoljenjem Uprave RS za varstvo pri delu.

Otroci, stari od 13 do 14 let, so lahko zaposleni pri lažjih delih, ki se ne štejejo za nevarna ali fizično zahtevna. Tisti, stari od 15 do 17 let, lahko med šolskimi počitnicami delajo do osem ur na dan (štirideset ur na teden). Otroci in mladostniki ne smejo delati ponoči.

Vsi prejemniki plače imajo v prazničnem letu (od 1. maja do 30. aprila) pravico do približno dveh dni plačanega dopusta za vsak mesec polne zaposlitve. Letni dopust se večinoma izrabi med majem in septembrom. Pravica do minimalnega dopusta je 24 dni na leto glede na zaposlitev za polni delovni čas. Zaposleni se posvetujejo s svojim delodajalcem glede višine zasluženega dopusta in kdaj naj si vzamejo dopust.

Delodajalci nakažejo najmanj 10,17 % plače na ločen bančni račun, registriran na ime vsakega zaposlenega. Ta znesek nadomešča plačo, ko zaposleni vzame čas za odsotnost z dela zaradi dopusta, večinoma poleti. Če zaposleni na tem računu ni zbral dovolj za v celoti financiran dopust, lahko še vedno vzame najmanj 24 dni dopusta v dogovoru z delodajalcem, del pa je dopust brez plačila.

Če delavec zboli med poletnim dopustom, se bolniške dni ne štejejo kot dnevi dopusta in se ne odštejejo od števila dni, do katerih je delavec upravičen. Če do bolezni pride med dopustom, mora delavec ob vrnitvi na delo predložiti potrdilo o zdravstvenem stanju svojega zdravnika, zdravstvene ambulante ali bolnišnice. Delavec mora dneve, ki mu ostanejo zaradi takega pojava, izkoristiti do 31. maja naslednjega leta.

Delovni čas ureja posebna zakonodaja. To delavcem omogoča določen čas počitka, odmor za malico in kavo ter zakonsko določene počitnice.

Če zaradi bolezni ne morete na delo, imate določene pravice do plačane bolniške odsotnosti. Če želite biti upravičeni do plačane bolniške odsotnosti, morate vsaj en mesec delati pri istem delodajalcu. Z vsakim dodatnim mesecem zaposlitve zaposleni zaslužijo dodaten znesek obračunane plačane bolniške odsotnosti. Običajno ste vsak mesec upravičeni do dveh plačanih dni bolniške odsotnosti. Zneski se med različnimi področji zaposlovanja na trgu dela razlikujejo, vendar so vsi dobro dokumentirani v kolektivnih pogodbah o plačah.

Če je zaposleni odsoten z dela zaradi bolezni ali nesreče dlje, kot je upravičen do plačanega dopusta/plače, lahko zaprosi za izplačilo dnevnic iz bolniškega sklada svojega sindikata.

Tisti, ki med boleznijo ali zaradi nesreče niso upravičeni do nobenega dohodka, so lahko upravičeni do dnevnih nadomestil za bolniško odsotnost.

Zaposleni mora izpolnjevati naslednje pogoje:

• Bodite zavarovani na Islandiji.
• Biti popolnoma nezmožen za delo najmanj 21 zaporednih dni (nezmožnost potrdi zdravnik).
• So pustili službo ali pa so imeli zamude pri študiju.
• Ne prejemam več plače (če je sploh kdaj prejemal/a).
• Biti star 16 let ali več.

Elektronska vloga je na voljo na portalu pravic na spletni strani Islandskega zdravstvenega zavarovanja.

Izpolnite lahko tudi vlogo (dokument DOC) za nadomestilo za bolezen in jo vrnete islandskemu zdravstvenemu zavarovanju ali predstavniku okrožnih komisarjev zunaj območja glavnega mesta.

Znesek nadomestil za bolniško odsotnost iz islandskega zdravstvenega zavarovanja ne dosega nacionalnega eksistenčnega minimuma. Preverite tudi svojo pravico do plačil sindikata in finančne pomoči občine.

Več o bolniških nadomestilih si lahko preberete na island.is

Upoštevajte:

• Nadomestila za bolezen se ne izplačujejo za isto obdobje kot rehabilitacijska pokojnina Državnega zavoda za socialno varnost.
• Nadomestila za bolezen se ne izplačujejo za isto obdobje kot nadomestila za nezgodo iz islandskega zdravstvenega zavarovanja.
• Nadomestila za bolniški dopust se ne izplačujejo vzporedno z izplačili iz Sklada za porodniški/očetovski dopust.
• Nadomestila za bolezen se ne izplačujejo vzporedno z nadomestili za brezposelnost s strani Direktorata za delo. Vendar pa lahko obstaja pravica do nadomestil za bolezen, če se nadomestila za brezposelnost prekinejo zaradi bolezni.

Rehabilitacijska pokojnina je namenjena tistim, ki zaradi bolezni ali nesreče niso sposobni za delo in so vključeni v rehabilitacijski program z namenom vrnitve na trg dela. Glavni pogoj za upravičenost do rehabilitacijske pokojnine je sodelovanje v določenem rehabilitacijskem programu pod nadzorom strokovnjaka, s ciljem ponovne vzpostavitve sposobnosti za vrnitev na delo.

Več informacij o rehabilitacijski pokojnini najdete na spletni strani Uprave za socialno zavarovanje .

Izplačilo plače mora biti dokumentirano na plačilni listi. Plačilni list mora jasno navajati plačani znesek, formulo, uporabljeno za izračun zneska prejete plače, in vse zneske, ki so bili odtegnjeni ali prišteti k plači zaposlenega.

Zaposleni lahko vidi informacije v zvezi s plačili davkov, plačilom dopusta, plačilom nadur, neplačanim dopustom, pristojbinami za socialno zavarovanje in drugimi elementi, ki lahko vplivajo na plače.

Pregled davkov, davčnih olajšav, davčne kartice, davčnih napovedi in drugih z davki povezanih zadev na Islandiji najdete tukaj.

Včasih se od ljudi zahteva, da dela, ki ga opravljajo, ne prijavijo za davčne namene. To je znano kot „delo na črno“. Delo na črno se nanaša na vse plačane dejavnosti, ki niso prijavljene oblastem. Delo na črno je nezakonito in negativno vpliva tako na družbo kot na ljudi, ki v njem sodelujejo. Ljudje, ki delajo na črno, nimajo enakih pravic kot ostali delavci, zato je pomembno poznati posledice neprijave dela.

Za delo na črno so predvidene kazni, saj se uvršča med davčne utaje. Posledica je lahko tudi neizplačilo plač po kolektivnih pogodbah. Prav tako je težko od delodajalca zahtevati neizplačano plačo.

Nekateri ljudje to vidijo kot koristno možnost za obe strani – delodajalec izplačuje nižjo plačo, zaposleni pa prejme višjo plačo brez plačila davkov. Zaposleni pa ne pridobijo pomembnih delavskih pravic, kot so pokojnina, nadomestilo za primer brezposelnosti, dopust ipd. Prav tako niso zavarovani za primer nezgode ali bolezni.

Neprijavljeno delo prizadene narod, saj država prejema manj davkov za izvajanje javnih storitev in služenje svojim državljanom.

Vloga ASÍ je spodbujati interese svojih sestavnih zvez, sindikatov in delavcev z zagotavljanjem vodstva prek usklajevanja politik na področju zaposlovanja, socialnih vprašanj, izobraževanja, okolja in trga dela.

Konfederacijo sestavlja 46 sindikatov splošnih delavcev na trgu dela. (Na primer, pisarniški in maloprodajni delavci, mornarji, gradbeni in industrijski delavci, električarji in različni drugi poklici v zasebnem sektorju in delu javnega sektorja.)

Islandsko delovno pravo

Vaše pravice pri delu

Za več informacij o svojih delovnih pravicah na Islandiji si oglejte to brošuro, ki jo je pripravila ASÍ (Islandska konfederacija dela).